Skupinske aktivnosti ustvarjajo prostor za globlje razumevanje sebe skozi stik z drugimi. V varnem, spoštljivem in jasno vodenem okolju lahko opazujemo, kaj se v nas prebudi ob izkušnjah drugih, in začutimo, da v svojih stiskah, vprašanjih in željah nismo sami. Skupinski procesi so lahko nežen trening čustvene pismenosti, prostor za učenje novih orodij, ali pa prostor tihe potrditve: da smemo obstajati točno taki, kot smo.

Delujem po trauma-informed principih, zato so skupine skrbno strukturirane in potekajo v tempu, ki omogoča sodelovanje tudi takrat, ko je prisotna tesnoba, utrujenost ali negotovost. Delo v skupini nikoli ni izpostavljanje – temveč povabilo k mehki prisotnosti. Skupnost ni zdravilo, je pa lahko mehko gnezdo, v katerem postopoma odlagamo sram, spoznavamo nove možnosti bivanja in se učimo, kako biti skupaj – brez primerjanja, brez pritiska, z veliko prostora za pavzo, smeh in dihanje.