Vsa moja praksa – od individualnih srečanj do dela z organizacijami – temelji na večslojni metodologiji, ki povezuje strokovno znanje, izkušnje z roba sistema in globoko spoštovanje do kompleksnosti posameznic_k in odnosov. Moje delo ni nevtralno – vedno izhaja iz jasne pozicije: človek ima pravico obstajati tak, kot je, in vsaka sprememba mora biti utemeljena na spoštovanju meja, konteksta in dostojanstva.

1. Trauma-informed pristop

Temelj vseh mojih storitev.
Ne obravnavam vedenja kot “problematičnega”, temveč kot odgovor na izkušnje in pogoje, v katerih se je oseba oblikovala. Trauma-informed pristop pomeni, da:

• stiske niso napake značaja, temveč odzivi na (pogosto nevidne) obremenitve;

• vedno dajem prednost varnosti, izbiri, sodelovanju, sočutju in razumevanju moči;

• spoštujem meje in tempo posameznice_ka;

• ustvarjam prostor, kjer ni potrebe po dokazovanju vrednosti, temveč je dovolj že obstajanje.

2. Sociopolitična umestitev (kritična pedagogika & socialna pravičnost)

Vem, da osebno ni ločeno od družbenega.
Moje delo upošteva vpliv sistemov – kapitalizma, patriarhata, heteronormativnosti, rasizma, ableizma ipd. – na duševno zdravje, medosebne odnose in občutek lastne vrednosti.
To pomeni, da v procesu:

• razbremenjujemo notranjo krivdo, ki jo pogosto nosimo za sistemske krivice;

• ozaveščamo notranje konflikte, ki jih povzročajo družbeni pritiski (npr. perfekcionizem, maskiranje, izčrpavanje…);

• postavljamo nove okvire moči, ki temeljijo na avtentičnosti, odpornosti in skrbi zase – ne na nenehnem prilagajanju.

3. Somatsko zavedanje in delo s telesom

Telo ni ločeno od psihe – je njen kompas.
Zato v svoje delo vključujem metode, ki krepijo zavedanje telesnih odzivov, regulacijo živčnega sistema in nežno ponovno povezovanje s telesom, ki je preživelo.
Uporabljam:

• vaje za prizemljitev in sočutno pozornost,

• opazovanje telesnih odzivov med pogovorom,

• omogočanje pavz, gibanja, ustvarjanja prostora za dihanje in sedenje v telesnem doživljanju.

4. Radikalna samopodpora in nevrodivergentno prijazni pristopi

Moje delo je ustvarjeno z mislijo na vse, ki ne sodimo v povprečje.
Vem, kako je, ko si “preveč”, “neučinkovit_a”, “nestabilen_na” – in kako osvobajajoče je, ko najdeš prostor, kjer si lahko točno to.
V procesih:

• ne idealiziram funkcionalnosti, temveč jo razumem kot stvar okoliščin, podpore in dostopa;

• omogočam strukturirano varnost, ki pa ni togo zamejena – delamo v ciklih, z jasnimi mejami, a veliko fleksibilnosti;

• ponujam metode, ki so dostopne tudi ob nižjih kapacitetah (ADHD, depresija, izgorelost…);

• spodbujam avtentičnost namesto normalizacije – ne učim “pravilnega” delovanja, temveč iskanje poti, ki ustreza tvojemu živčnemu sistemu.

5. Ustvarjalno raziskovanje

Umetnost, domišljija in simbolni jezik so v mojem delu resen vir vpogleda.
Uporabljam elemente:

• narativnega dela (kako pišemo svojo zgodbo),

• vizualizacij, podob in simbolov, ki omogočajo dostop do občutkov, ki jih je težko ubesediti,

• dnevniškega pisanja, kolažev, kreativnih nalog, kadar to podpira proces.

6. Skupnostno in odnosno učenje

Spremembe se pogosto zgodijo v stiku.
Zato mnogi moji procesi vključujejo:

• delo v skupinah, kjer se učimo v odnosih (brez prisile k deljenju),

• refleksijo preko zgodb drugih, ki nam pomagajo ozavestiti lastna doživljanja,

• modeliranje odnosa, ki temelji na varnosti, iskrenosti in nežnosti – bodisi v individualnem ali skupinskem kontekstu.